Novela Zakona o dohodnini 2023

Podrobnosti

Sreda, 21 December 2022

20. decembra 2022 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2AA), ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije številka 158/2022. 17. člen zakona začne veljati 1. januarja 2023. Spremenjeni členi (44., 48., 59., 90., 109., 111., 113. in 123, spremenjeno poglavje VII.A ter spremenjeni 131.a, 135.č in 142. člen) se uporabljajo za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2023.

V nadaljevanju povzemam bistvene spremembe, podrobnosti pa se nahajajo v pojasnilu FURS.

1. Dohodninske olajšave

Splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino, se bo zvišala na 5.000 EUR. Odpravljajo se nadaljnja postopna zvišanja na 7.500 EUR do leta 2025.

Dodatna splošna olajšava se bo po novem priznala zavezancem s skupnim dohodkom do 16.000 EUR, kar v primerjavi z veljavnim zakonom pomeni približno 2.280 EUR več.

Zneski posebne olajšave za vzdrževane družinske člane se bodo v letih 2023 in 2024 zvišali za približno 7,5 odstotka.

Novost je posebna olajšava za mlade. Ta bo zavezancem do dopolnjenega 29. leta starosti zmanjšala davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja za 1.300 EUR.

2. Plačila za poslovno uspešnost in nadomestila za uporabo lastnih sredstev za delo na domu

Plačila za poslovno uspešnost bodo v skladu s to novelo iz davčne osnove še naprej izvzeta, a tako kot do uveljavitve spomladi sprejetih sprememb, spet le do višine povprečne slovenske plače. Od 1. januarja 2023 dalje se namreč odpravlja možnost zmanjšanja davčne osnove v višini povprečne plače delavca. Dodaja se pogoj, da se plačilo za poslovno uspešnost, ki bo deležno ugodnejše davčne obravnave, lahko izplača največ dvakrat v koledarskem letu.

Poenostavlja se pogoje oz. način določanja višine nadomestila za uporabo lastnih sredstev za delo na domu, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Od 1. januarja 2023 bodo tako iz davčne osnove izvzeta izplačila nadomestil za uporabo lastnih sredstev za delo na domu do višine 0,20 % zadnje znane povprečne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, za vsak dan dela na domu.

3. Spremembe za samostojne podjetnike z normiranimi stroški

Spremenijo se odstotki davčno priznanih (normiranih) odhodkov, in sicer glede na višino doseženih prihodkov in glede na vključenost v obvezno zavarovanje po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pri zavezancu (v zvezi z dejavnostjo zavezanca).

Pri zavezancih, ki bodo imeli v davčnem letu obvezno zavarovano za polni delovni čas na podlagi delovnega razmerja ali samozaposlitve vsaj 1 osebo neprekinjeno najmanj 9 mesecev, se bo pri določanju normiranih odhodkov upoštevala naslednja lestvica:

Če znašajo prihodki iz dejavnosti za leto, za katero se ugotavlja davčna osnova, v eurih

Do 50.000 = 80% odhodkov

Nad 50.000 do 100.000 = 40% odhodkov

Nad 100.000 = 0% odhodkov

Najvišja dopustna priznana višina normiranih odhodkov tako znaša 60.000 EUR (do zdaj 80.000 EUR).

Pri zavezancih (t.i. popoldanski s.p.), ki ne bodo imeli v davčnem letu obvezno zavarovane za polni delovni čas na podlagi delovnega razmerja ali samozaposlitve vsaj 1 osebe neprekinjeno najmanj 9 mesecev, se bo pri določanju normiranih odhodkov upoštevala naslednja lestvica:

Do 12.500 = 80% odhodkov

Nad 12.500 do 50.000 = 40% odhodkov

Nad 50.000 = 0% odhodkov

4. Višja obdavčitev dohodka od oddajanja v najem

Stopnja dohodnine, ki se plačuje od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, se zviša iz 15 % na 25 %, odstotek normiranih stroškov se ne spreminja (ostaja 10 %).

5. Dividende v primeru lastnih deležev

Ponovno je dodana določba, da se kot dividende, tako, kot je že veljalo za davčni leti 2020 in 2021, obdavčuje tudi izplačana vrednost delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe, razen ko družba pridobiva lastne delnice na organiziranem trgu.

S prvim odstavkom 17. člena ZDoh-2AA se davčnim zavezancem omogoča, da se v primeru obročnih oziroma odloženih izplačil vrednosti delnic ali deležev, odsvojenih v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe v letih 2020 in 2021, za taka izplačila v letu 2022 odločijo za ugotovitev davčne osnove in izračun dohodnine (cedularna obdavčitev oziroma obdavčitev kot dividenda po proporcionalni davčni stopnji kot dokončnim davkom, od davčne osnove, zmanjšane za nabavno vrednost odsvojenih delnic ali deležev), ter s tem tudi vračilo morebitne razlike med tako izračunano dohodnino ter med letom izračunano in odtegnjeno dohodnino ali odmerjeno akontacijo dohodnine. Zavezanec bo moral tako odločitev uveljavljati z vlogo, ki jo bo moral vložiti pri davčnem organu najpozneje do 5. februarja 2023.

6. Dobiček iz kapitala v primeru povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe

Jasneje se določa, da se vsako povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe, podobno kot v primeru povečanja osnovnega kapitala z vložki družbenikov, za namene obdavčevanja z dohodnino šteje kot samostojna (tj. ločena oziroma nova) pridobitev kapitala delničarjev/družbenikov.

7. Cedularni dohodki (dohodki iz oddajanja premoženja v najem in dohodki iz kapitala)

Zadnja novela ZDoh-2Z je uvedla možnost izbire, da se cedularni dohodki (dohodki iz oddajanja premoženja v najem in dohodki iz kapitala (obresti, dividende in dobiček iz kapitala) vključijo v letno davčno osnovo in se obdavčijo po progresivni davčni lestvici z možnostjo upoštevanja davčnih olajšav. Z ZDoh-2 AA pa sta poglavje VII.A POSEBNA PRAVILA V ZVEZI Z UVELJAVLJANJEM ODLOČITVE ZAVEZANCA O VŠTEVANJU DAVČNIH OSNOV OD DOHODKOV IZ KAPITALA IN DOHODKOV IZ ODDAJANJA PREMOŽENJA V NAJEM V LETNO DAVNO OSNOVO in a131.a člena črtana. To pomeni, da se ta možnost izbire odpravlja za nadaljnja odmerna leta (od odmernega leta 2023 dalje), velja pa še za davčno leto 2022.

Obdavčitev regresa za leto 2019

Podrobnosti

Ponedeljek, 06 Maj 2019

Novela Zakona o dohodnini predvideva, da se v davčno osnovo za odmero dohodnine ne všteva regres za letni dopust do višine 100 % povprečne mesečne plače, določa pa se tudi postopek vračila že izračunane in odmerjene akontacije dohodnine v letu 2019 v primerih, ko so delodajalci regrese že izplačali. Skladno s sprejeto novelo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se tudi prispevki za socialno varnost ne bodo plačali za regres do višine 100 % povprečne plače za predpretekli mesec (do sedaj 70%). Poenostavljeno, bruto znesek regresa za letni dopust bo enak neto znesku.

Sprejete spremembe za leto 2019 veljajo za vsa izplačila regresa za letni dopust (tudi primerljiv dohodek iz tujine). Zaposleni, ki so pred uveljavitvijo novel regres že prejeli, so upravičeni do vračila preveč plačane dohodnine in prispevkov. Vračilo bo po uradni dolžnosti izvedla Finančna uprava RS, in sicer bosta akontacija dohodnine in prispevki zaposlenega vrnjeni neposredno zaposlenemu, prispevki delodajalca pa delodajalcu. Vračilo bo izvedeno najpozneje v tridesetih dneh od vročitve odločbe in ob pogoju, da prejemnik vračila nima neporavnanih davčnih obveznosti.

V primeru, da delodajalec regres za letni dopust izplača v dveh ali več delih, mora ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotoviti celotno višino regresa za letni dopust, ki se všteva v delavčevo davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in takrat izvršiti izračun akontacije dohodnine (po povprečni stopnji) ter poračun morebiti že plačane akontacije dohodnine od posameznih delov regresa za letni dopust.

Regres za letni dopust morajo delodajalci izplačati najmanj v višini minimalne plače, ki v letošnjem letu znaša 886,63 EUR bruto, in sicer najkasneje do 1. julija.

Zaradi zakonskih sprememb pri obdavčitvi regresa in posledično potrebnih prilagoditev programskih podpor na FURS bo vlaganje REK obrazcev za izplačilo regresa z datumom izplačila v letu 2019 v obdobju od 4. 5. 2019 do predvidoma 10. 5. 2019 v celoti onemogočeno. Vlaganje originalov REK obrazcev za izplačilo regresa z datumom izplačila po uveljavitvi novel ZDoh-2 in ZPIZ-2 bo zopet omogočeno od 10. 5. 2019 naprej.

Slovenski podjetniški sklad uvaja v letu 2019 nov program spodbud

Podrobnosti

Ponedeljek, 28 Januar 2019

Slovenski podjetniški sklad uvaja v letu 2019 nov program spodbud malih vrednosti za mikro, mala in srednje velika podjetja (tudi samostojne podjetnike posameznike) – t.i. VAVČERJE. Omogočili bodo bistveno poenostavljen dostop do sofinanciranja posameznih storitev, s pomočjo katerih lahko krepite svojo konkurenčnost in kompetence.

Objavljena sta že prva dva javna poziva za vavčerje: Vavčer za certifikate kakovosti in Vavčer za zaščito intelektualne lastnine. V prihodnjih mesecih bodo na voljo tudi vavčerji za pomoč pri internacionalizaciji, za prenos lastništva in statusno preoblikovanje podjetij, za digitalizacijo in omogočitvene tehnologije, za krožno/zeleno gospodarstvo, za prototipiranje, itd.

Za podrobnosti sledite povezavi.

Davčne spremembe v letu 2018

Podrobnosti

Četrtek, 04 Januar 2018

Obveščamo vas o nekaterih spremembah, ki so začele veljati s 1. januarjem 2018. Spremembe in dopolnitve se nanašajo na področje Zakona o dohodnini, Zakona o davčnem postopku, Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in Zakona o davčnem potrjevanju računov:

- Spremembe pri obdavčitvi podjetnikov normirancev - prihodki povezanih oseb se ne upoštevajo v prihodkovni pogoj, če zavezanec dokaže, da glavni ali eden od glavnih razlogov za shemo poslovanja ni izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov,

- novi pogoji za obvezen izstop iz sistema normiranosti - zavezanec lahko ostane v sistemu, če ima v dveh zaporednih predhodnih letih skupno do 300.000 EUR prihodkov iz dejavnosti. Če povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih let presega 150.000 EUR, mora normiranec obvezno izstopiti iz sistema,

- določa se absolutna maksimalna višina normiranih odhodkov na posamezno leto - če zavezanec v davčnem letu dosega višje prihodke od 50.000 oziroma 100.000 EUR, se mu prizna le normirane odhodke v maksimalni višini 40.000 EUR oziroma 80.000 EUR,

- po lanskem znižanju obdavčitve nagrad za poslovno uspešnost, ki jih zaposlenim običajno ob koncu leta izplačujejo delodajalci, se z letom 2018 neobdavčeni del teh izplačil zvišuje na 100 odstotkov povprečne plače v Sloveniji,

- spremenjena je dodatna splošna davčna olajšava - z novo ureditvijo se spreminja določanje dodatne splošne olajšave na način, da se od zgornje dohodkovne meje, do katere se prizna najvišja dodatna splošna olajšava od 11.166,37 EUR do dohodkovne meje 13.316,83 EUR določi linearno glede na dohodek,

- določena je ugodnejša davčna obravnava za napotitve delavcev v tujino daljše od 30 dni (več informacij dobite pri nas),

- povečana je posebna osebna olajšava za dohodke iz občasnega dela dijakov in študentov iz sedanjih 75 % splošne olajšave na polni znesek 3.302,70 EUR,
 
- s spremembo Zakona o davčnem postopku se uvaja možnost plačevanja pri upravnih organih brez provizije,

- zavezanci lahko še naprej namesto davčnih blagajn za izdajo računov uporabljajo vezane knjige računov - VKR se lahko uporablja tudi po izteku prehodnega obdobja oziroma po 31. decembru 2017, pri tem pa je spremenjen tudi rok za potrjevanje vseh mesečnih računov najkasneje do desetega dne v mesecu za pretekli mesec.

Članstvo v Zbornici davčnih svetovalcev Slovenije

Podrobnosti

Torek, 25 April 2017

Z namenom aktivnega spremljanja davčne problematike in strokovnega izobraževanja se je Mitja Kosterov v letu 2017 pridružil Zbornici davčnih svetovalcev Slovenije. Le z dostopom do vseh informacij, kakovostnega davčnega svetovanja in optimizacije davčnih obveznosti ste lahko davčni zavezanci dobro seznanjeni z vsemi posledicami v različnih davčnih situacijah.

Nove subvencije za zaposlovanje: Zaposli.me 2016/2017

Podrobnosti

Ponedeljek, 30 Maj 2016

Zavod RS za zaposlovanje je objavil javno povabilo Zaposli.me 2016/2017 s subvencijami od 5.000 do 7.000 EUR. Pogoj je najmanj 12-mesečna zaposlitev brezposelnih, ki so dopolnili 30 let ali več, ustrezajo ciljnim skupinam programa in jih zavod predlaga za vključitev. Oddaja ponudb poteka od 3. 6. 2016 do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje do 31. 7. 2017. Ponudbo lahko oddate tudi elektronsko.

Vir in dodatne informacije: Zavod za zaposlovanje RS

Spodbude za zaposlovanje starejših

Podrobnosti

Sreda, 25 November 2015

Državni zbor RS je potrdil Zakon o interventnem ukrepu na področju trga dela, ki prinaša spodbude za zaposlovanje starejših brezposelnih oseb. Ciljno skupino predstavljajo brezposelne osebe, starejše od 55 let, ki so vsaj šest mesecev pred zaposlitvijo prijavljene v evidenci brezposelnih oseb. V primeru zaposlitve takšne brezposelne osebe bo delodajalec v celoti oproščen plačila prispevkov delodajalca za socialno varnost (prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti).
Zakon v primerjavi z že sprejetim ukrepom oprostitve plačila prispevkov delodajalca v primeru mlajših od 30 let ne zahteva zaposlitve za nedoločen čas, ampak bo lahko delodajalec omenjeno spodbudo uveljavil za vsakršno zaposlitev starejše brezposelne osebe, ne glede na čas njenega trajanja. Delodajalec bo lahko spodbudo v trajanju največ 24 mesecev uveljavljal tudi v primeru več zaporedoma in za določen čas sklenjenih pogodb o zaposlitvi, če bo oseba pri tem delodajalcu celoten čas zaposlena brez vmesnih prekinitev. Spodbudo bo mogoče izkoristiti za vse zaposlitve, sklenjene v obdobju od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2017, in sicer največ za 24 mesecev.
 
Spodbudo bo lahko uveljavljal delodajalec, ki bo izpolnjeval naslednje pogoje:

• da v zadnjih treh mesecih pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi s starejšo brezposelno osebo ni odpuščal delavcev iz poslovnih razlogov,
• da je v zadnjih šestih mesecih pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi s starejšo brezposelno osebo redno izplačeval plače in plačeval obvezne prispevke za socialno varnost zaposlenim in
• da pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi s starejšo brezposelno osebo ni imel blokiranega transakcijskega računa 30 ali več zaporednih dni.

Vir: FURS

Pripravlja se davčna reforma

Podrobnosti

Sreda, 11 November 2015

Finančni minister Dušan Mramor je 24. 11. 2015 sporočil, da se je vlada – zaradi razmeroma negativnih odzivov na osnutke treh davčnih zakonov, ki so bili do prejšnjega tedna v javni obravnavi – odločila, da letos še ne bo predlagala davčnih sprememb.

Prvotna objava z dne 11. 11. 2015:

Ministrstvo za finance je 10. novembra 2015 predstavilo predloge sprememb treh zakonov. Prvi se tiče posebne davčne obravnave nagrajevanja uspešnosti delavcev. Drugi prek nižjih olajšav viša obdavčitev kapitalskih dobičkov. Uvaja jo za nepremičnine, kupljene pred letom 2012.

1. Z Zakonom o posebni davčni obravnavi nagrajevanja uspešnosti delavcev se predlaga posebna davčna obravnava dohodkov delavcev za uspešnost. Upravičenci do posebne davčne obravnave dohodkov delavcev za uspešnost bodo po predlogu delodajalci in delavci. Z zakonom se določajo pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se lahko ob izplačilu dohodka za uspešnost uveljavijo z zakonom določene ugodnosti, ter določajo davčne ugodnosti ob izplačilu dohodka za uspešnost (tj. dohodek za uspešnost se ne všteva v osnovo za prispevke za osebe v delovnem razmerju in polovica dohodka za uspešnost se ne všteva v davčno osnovo za dohodnino). Z zakonom naj bi se nadomestil veljavni Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (Uradni list RS, št. 25/08).

Celotno besedilo zakona v pripravi: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/pridobiDatoteko.euprava?datoteka_id=226508

2. Z novelo Zakona o dohodnini se predlaga znižanje olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj (s sedanjih 100 % na 50 %), črtanje olajšave za zaposlovanje in olajšave za donacije za izplačila političnim strankam, znižanje olajšave za investiranje v okviru dohodka iz dejavnosti ter dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti (s sedanjih 40% na 20%),  ukinitev oprostitve dohodnine od dobička iz odsvojitve kapitala z dobo imetništva nad 20 let* in za nepremičnine, pridobljene pred 1. 1. 2012, ter uveljavitev enotne davčne stopnje za dobičke iz kapitala ne glede na dobo imetništva kapitala v višini 25%**, črtanje oprostitve od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi deleža v družbah tveganega kapitala, ter podaljšanje veljavnosti četrtega davčnega razreda z mejno davčno stopnjo 50% do leta 2020.

*Predlaga se črtanje drugega odstavka 132. člena zakona, po katerem se stopnja dohodnine od dobička iz kapitala, ki se po prvem odstavku 132. člena zakona plačuje po stopnji 25%, znižuje vsakih pet let imetništva kapitala in znaša po dopolnjenih petih letih imetništva kapitala 15%, po dopolnjenih desetih letih imetništva kapitala 10% in po dopolnjenih 15 letih imetništva kapitala 5%. S predlagano spremembo bi se torej določilo, da bi se dohodnina od dobička iz kapitala plačevala po stopnji 25% iz prvega odstavka 132. člena zakona, ne glede na obdobje imetništva kapitala. To pomeni, da se stopnja z daljšanjem obdobja imetništva kapitala ne bi več zniževala.

** Z novim 153. členom zakona se predlaga odprava oprostitve plačevanja dohodnine od dobička iz kapitala, doseženega z odsvojitvijo nepremičnin, ki so bile pridobljene pred 1. januarjem 2002. Tako se predlaga, da se v obdavčitev zajamejo tudi dobički iz odsvojitve tovrstnih nepremičnin, a le dobički/izgube, doseženi oziroma realizirani po 1. januarja 2016.

V 12. členu predlaganega zakona je navedeno, da ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2016 dalje!

Celotno besedilo zakona v pripravi: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/pridobiDatoteko.euprava?datoteka_id=226509 in http://e-uprava.gov.si/e-uprava/pridobiDatoteko.euprava?datoteka_id=226457

Viri: delo.si, MF

Davčne blagajne - davčno potrjevanje računov

Podrobnosti

Četrtek, 05 November 2015

Kdo je zavezanec za davčne blagajne?

Je tisti davčni zavezanec, ki izpolnjuje vse tri naštete pogoje hkrati:

-          mora izdati račun za dobavo blaga ali storitev,

-          mora voditi poslovne knjige in evidence (po davčnih in nedavčnih predpisih,

-          za dobavljeno blago ali storitev prejme plačilo v gotovini (bankovci in kovanci, plačilne ali kreditne kartice, čeki).

Možni načini davčnega potrjevanja računov?

Zavezanec mora izbrati med 3 možnimi načini potrjevanja računov:

-          z uporabo elektronske naprave in ustrezne programske opreme (pametni telefon, tablica, računalnik, blagajna, itd.) – za več informacij se obrnite na svojega informatika,

-          zavezanec, ki izdaja malo računov, lahko uporablja aplikacijo na eDavkih, ki se imenuje Mini blagajna (vse postavke na računih se za vsak posamezen račun vnašalo ročno),

-          v prehodnem obdobju do 31. 12. 2017 bo možno uporabljati tudi vezane knjige računov (VKR), račune bo potrebno elektronsko potrjevati na eDavkih

V Oppis Clientu bo davčno potrjevanje omogočeno, uporabnikom informacije pošljem naknadno.

Katere so obveznosti zavezanca pred začetkom potrjevanja računov?

• Ne glede na način potrjevanja računov bo moral vsak zavezanec pred začetkom potrjevanja računov pridobiti namensko digitalno potrdilo.

Brezplačno digitalno potrdilo bo možno prevzeti od 15. novembra dalje na portalu eDavki. Zahtevek za pridobitev potrdila lahko kot pooblaščenec po dogovoru z vami oddamo na Lermaniju.

Po vložitvi zahtevka bo zavezanec oziroma njegov pooblaščenec na osebni del portala eDavki prejel referenčno številko in geslo za prevzem namenskega certifikata.

Prejeto referenčno številko in geslo bo zavezanec nato sam vnesel v poseben portal za prevzem namenskega digitalnega potrdila na spletni strani MJU (tega portala trenutno še ni).

Po vnosu omenjene referenčne številke in gesla na portal MJU bo lahko zavezanec ali njegov pooblaščenec na tem istem portalu prevzel namensko potrdilo v obliki ».p12« datoteke.

• Zavezanec bo moral obvezno izdelati interni akt. Vzorci internih aktov se nahajajo na spletni strani FURS, po dogovoru vam ga bomo pripravili na Lermaniju. Interni akt bo moral vsebovati:

-          pravila za dodeljevanje zaporednih številk računov,

-          popis poslovnih prostorov in dodelitev oznak (identifikacijske podatke pridobimo GURS-a),

-          ter oznake elektronskih naprav in oznake fizičnih oseb, ki bodo izdajale račune (tudi za VKR)

• Zavezanec bo moral objaviti obvestilo o obveznosti potrjevanja. V knjigarnah bo možno kupiti nalepko, ki bo morala biti na vidnem mestu v poslovnem prostoru ali na elektronski napravi.
• Pred začetkom izdaje bo z namenskim digitalnim potrdilom (tudi za VKR) potrebno sporočiti podatke o vseh poslovnih prostorih. Poslovni prostor je vsak premičen ali nepremičen prostor v katerem zavezanec stalno, občasno ali začasno izdaja račune. Lahko je tudi del ali več delov zgradbe. Če delate le na terenu, kot poslovni prostor lahko določite tudi elektronsko napravo. Oznaka naprave je obvezen del številke računa.
• Za primer izpada elektrike ali okvare elektronske naprave mora zavezanec kupiti VKR in jo potrditi na portalu eDavki.

Kateri podatki bodo morali biti po novem na računu?

Zavezanec mora izdati račun najpozneje, ko je prejeto plačilo z gotovino in opravljena dobava. Za račune bo z internim aktom potrebno določiti številčenje, ki vsebuje poslovni prostor in napravo. Oznako poslovnega prostora, v katerem zavezanec izdaja račune, določi zavezanec sam, pri čemer je ta lahko sestavljena iz številk in črk 0-9, a-z, A-Z,- mora biti enaka kot tista, ki je navedena na računih in mora biti enkratna na nivoju zavezanca. Številke računov si morajo neprekinjeno slediti po zaporednih številkah v poslovnem letu.

Primer številčenja: TRGOVINA1-NAPRAVA1-1500255

Na računu mora biti tudi oznaka fizične osebe, ki ga izda (Blagajnik1, Natakar2, Meta). Oznaka je povezana z davčno številko, ki se pošlje organu kot podatek o računu v postopku potrditve (sama davčna številka pa na računu ne bo izkazana).

Druge pomembne informacije

Za vsak račun za prejeto gotovinsko predplačilo je obvezen postopek potrjevanja, tudi preden je opravljena dobava blaga ali storitev.

Dobropis in bremepis k izdanemu računu predstavljata naknadno spremembo, zato jih je prav tako potrebno potrditi, organu se sporočijo spremenjeni podatki.

Če je račun naknadno plačan z gotovino, zavezanec pošlje organu podatke o računu v 10 delovnih dneh od dneva plačila računa. Zavezanec nato dobi potrdilo.

Če pride do prekinitve elektronske povezave, bo podatke o računih potrebno posredovati naknadno, v roku 2 delovnih dni. V primeru okvare elektronske naprave je potrebno račun izdati v VKR in podatke prav tako poslati v roku 2 dni.

Inšpekcijski nadzor bodo najprej izvajali na podlagi preverjanj s strani potrošnikov. Inšpektorji s FURS-a in TIRS-a bodo preverjali tudi pogoste izpade povezave. Potem bodo prejete podatke iz blagajn navzkrižno preverjal z obračuni (DDVO, DDPO itd.). S pomočjo podatka o davčni številki osebe, ki izda račun, bodo preverjal tudi zakonitost zaposlitve in obseg dela v primerjavi s podatki o prijavljenem obsegu zaposlitev in obračunanih davkih in prispevkih.

Pri potrjevanju računov za darilne bone velja kot pri DDV-ju. Če zavezanec izda bon za določeno vrednost, pri tem pa ni določeno za nakup katerega blaga ali storitve bo bon porabljen, se takšna transakcija obravnava kot menjava enega plačilnega sredstva za drugega. V takem primeru se račun za nakup »večnamenskega« bona ne šteje za račun za opravljeno dobavo, zato ni predmet davčnega potrjevanja. Šele, ko je dobava opravljena, mora zavezanec izdat račun in ga potrditi. Če pa je bon izdan za določeno blago ali storitev, je potrebno izdati račun za predplačilo, in s tem nastane obveznost za davčno potrjevanje.

Za prostovoljne prispevke po DDV zakonodaji ni potrebno izdati računa, torej tudi potrjevanje ni potrebno.

Društvu članarin ni potrebno davčno potrjevati, le če gre za plačilo dobave blaga oz. storitev iz 2. od. 42. čl. ZDDV-1.

Vzorci internih aktov, odgovori na pogosta vprašanja in aktualne informacije so dosegljive na spletni strani FURS.

Sprejet je bil Zakon o davčnem potrjevanju računov

Podrobnosti

Ponedeljek, 31 Avgust 2015