Slovenski podjetniški sklad uvaja v letu 2019 nov program spodbud

Slovenski podjetniški sklad uvaja v letu 2019 nov program spodbud malih vrednosti za mikro, mala in srednje velika podjetja (tudi samostojne podjetnike posameznike) – t.i. VAVČERJE. Omogočili bodo bistveno poenostavljen dostop do sofinanciranja posameznih storitev, s pomočjo katerih lahko krepite svojo konkurenčnost in kompetence.

Objavljena sta že prva dva javna poziva za vavčerje: Vavčer za certifikate kakovosti in Vavčer za zaščito intelektualne lastnine. V prihodnjih mesecih bodo na voljo tudi vavčerji za pomoč pri internacionalizaciji, za prenos lastništva in statusno preoblikovanje podjetij, za digitalizacijo in omogočitvene tehnologije, za krožno/zeleno gospodarstvo, za prototipiranje, itd.

Za podrobnosti sledite povezavi.

Davčne spremembe v letu 2018

Obveščamo vas o nekaterih spremembah, ki so začele veljati s 1. januarjem 2018. Spremembe in dopolnitve se nanašajo na področje Zakona o dohodnini, Zakona o davčnem postopku, Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in Zakona o davčnem potrjevanju računov:

- Spremembe pri obdavčitvi podjetnikov normirancev - prihodki povezanih oseb se ne upoštevajo v prihodkovni pogoj, če zavezanec dokaže, da glavni ali eden od glavnih razlogov za shemo poslovanja ni izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov,

- novi pogoji za obvezen izstop iz sistema normiranosti - zavezanec lahko ostane v sistemu, če ima v dveh zaporednih predhodnih letih skupno do 300.000 EUR prihodkov iz dejavnosti. Če povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih let presega 150.000 EUR, mora normiranec obvezno izstopiti iz sistema,

- določa se absolutna maksimalna višina normiranih odhodkov na posamezno leto - če zavezanec v davčnem letu dosega višje prihodke od 50.000 oziroma 100.000 EUR, se mu prizna le normirane odhodke v maksimalni višini 40.000 EUR oziroma 80.000 EUR,

- po lanskem znižanju obdavčitve nagrad za poslovno uspešnost, ki jih zaposlenim običajno ob koncu leta izplačujejo delodajalci, se z letom 2018 neobdavčeni del teh izplačil zvišuje na 100 odstotkov povprečne plače v Sloveniji,

- spremenjena je dodatna splošna davčna olajšava - z novo ureditvijo se spreminja določanje dodatne splošne olajšave na način, da se od zgornje dohodkovne meje, do katere se prizna najvišja dodatna splošna olajšava od 11.166,37 EUR do dohodkovne meje 13.316,83 EUR določi linearno glede na dohodek,

- določena je ugodnejša davčna obravnava za napotitve delavcev v tujino daljše od 30 dni (več informacij dobite pri nas),

- povečana je posebna osebna olajšava za dohodke iz občasnega dela dijakov in študentov iz sedanjih 75 % splošne olajšave na polni znesek 3.302,70 EUR,
 
- s spremembo Zakona o davčnem postopku se uvaja možnost plačevanja pri upravnih organih brez provizije,

- zavezanci lahko še naprej namesto davčnih blagajn za izdajo računov uporabljajo vezane knjige računov - VKR se lahko uporablja tudi po izteku prehodnega obdobja oziroma po 31. decembru 2017, pri tem pa je spremenjen tudi rok za potrjevanje vseh mesečnih računov najkasneje do desetega dne v mesecu za pretekli mesec.

Članstvo v Zbornici davčnih svetovalcev Slovenije

Z namenom aktivnega spremljanja davčne problematike in strokovnega izobraževanja se je Mitja Kosterov v letu 2017 pridružil Zbornici davčnih svetovalcev Slovenije. Le z dostopom do vseh informacij, kakovostnega davčnega svetovanja in optimizacije davčnih obveznosti ste lahko davčni zavezanci dobro seznanjeni z vsemi posledicami v različnih davčnih situacijah.

mitja-kosterov-lermani-zbornica-davčnih-svetovalcev

Nove subvencije za zaposlovanje: Zaposli.me 2016/2017

Zavod RS za zaposlovanje je objavil javno povabilo Zaposli.me 2016/2017 s subvencijami od 5.000 do 7.000 EUR. Pogoj je najmanj 12-mesečna zaposlitev brezposelnih, ki so dopolnili 30 let ali več, ustrezajo ciljnim skupinam programa in jih zavod predlaga za vključitev. Oddaja ponudb poteka od 3. 6. 2016 do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje do 31. 7. 2017. Ponudbo lahko oddate tudi elektronsko.

Vir in dodatne informacije: Zavod za zaposlovanje RS

Spodbude za zaposlovanje starejših

Državni zbor RS je potrdil Zakon o interventnem ukrepu na področju trga dela, ki prinaša spodbude za zaposlovanje starejših brezposelnih oseb. Ciljno skupino predstavljajo brezposelne osebe, starejše od 55 let, ki so vsaj šest mesecev pred zaposlitvijo prijavljene v evidenci brezposelnih oseb. V primeru zaposlitve takšne brezposelne osebe bo delodajalec v celoti oproščen plačila prispevkov delodajalca za socialno varnost (prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti).
Zakon v primerjavi z že sprejetim ukrepom oprostitve plačila prispevkov delodajalca v primeru mlajših od 30 let ne zahteva zaposlitve za nedoločen čas, ampak bo lahko delodajalec omenjeno spodbudo uveljavil za vsakršno zaposlitev starejše brezposelne osebe, ne glede na čas njenega trajanja. Delodajalec bo lahko spodbudo v trajanju največ 24 mesecev uveljavljal tudi v primeru več zaporedoma in za določen čas sklenjenih pogodb o zaposlitvi, če bo oseba pri tem delodajalcu celoten čas zaposlena brez vmesnih prekinitev. Spodbudo bo mogoče izkoristiti za vse zaposlitve, sklenjene v obdobju od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2017, in sicer največ za 24 mesecev.
 
Spodbudo bo lahko uveljavljal delodajalec, ki bo izpolnjeval naslednje pogoje:

  • da v zadnjih treh mesecih pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi s starejšo brezposelno osebo ni odpuščal delavcev iz poslovnih razlogov,
  • da je v zadnjih šestih mesecih pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi s starejšo brezposelno osebo redno izplačeval plače in plačeval obvezne prispevke za socialno varnost zaposlenim in
  • da pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi s starejšo brezposelno osebo ni imel blokiranega transakcijskega računa 30 ali več zaporednih dni.

 

Vir: FURS

Pripravlja se davčna reforma

Finančni minister Dušan Mramor je 24. 11. 2015 sporočil, da se je vlada – zaradi razmeroma negativnih odzivov na osnutke treh davčnih zakonov, ki so bili do prejšnjega tedna v javni obravnavi – odločila, da letos še ne bo predlagala davčnih sprememb.

Prvotna objava z dne 11. 11. 2015:

Ministrstvo za finance je 10. novembra 2015 predstavilo predloge sprememb treh zakonov. Prvi se tiče posebne davčne obravnave nagrajevanja uspešnosti delavcev. Drugi prek nižjih olajšav viša obdavčitev kapitalskih dobičkov. Uvaja jo za nepremičnine, kupljene pred letom 2012.

1. Z Zakonom o posebni davčni obravnavi nagrajevanja uspešnosti delavcev se predlaga posebna davčna obravnava dohodkov delavcev za uspešnost. Upravičenci do posebne davčne obravnave dohodkov delavcev za uspešnost bodo po predlogu delodajalci in delavci. Z zakonom se določajo pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se lahko ob izplačilu dohodka za uspešnost uveljavijo z zakonom določene ugodnosti, ter določajo davčne ugodnosti ob izplačilu dohodka za uspešnost (tj. dohodek za uspešnost se ne všteva v osnovo za prispevke za osebe v delovnem razmerju in polovica dohodka za uspešnost se ne všteva v davčno osnovo za dohodnino). Z zakonom naj bi se nadomestil veljavni Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (Uradni list RS, št. 25/08).

Celotno besedilo zakona v pripravi: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/pridobiDatoteko.euprava?datoteka_id=226508

2. Z novelo Zakona o dohodnini se predlaga znižanje olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj (s sedanjih 100 % na 50 %), črtanje olajšave za zaposlovanje in olajšave za donacije za izplačila političnim strankam, znižanje olajšave za investiranje v okviru dohodka iz dejavnosti ter dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti (s sedanjih 40% na 20%),  ukinitev oprostitve dohodnine od dobička iz odsvojitve kapitala z dobo imetništva nad 20 let* in za nepremičnine, pridobljene pred 1. 1. 2012, ter uveljavitev enotne davčne stopnje za dobičke iz kapitala ne glede na dobo imetništva kapitala v višini 25%**, črtanje oprostitve od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi deleža v družbah tveganega kapitala, ter podaljšanje veljavnosti četrtega davčnega razreda z mejno davčno stopnjo 50% do leta 2020.

*Predlaga se črtanje drugega odstavka 132. člena zakona, po katerem se stopnja dohodnine od dobička iz kapitala, ki se po prvem odstavku 132. člena zakona plačuje po stopnji 25%, znižuje vsakih pet let imetništva kapitala in znaša po dopolnjenih petih letih imetništva kapitala 15%, po dopolnjenih desetih letih imetništva kapitala 10% in po dopolnjenih 15 letih imetništva kapitala 5%. S predlagano spremembo bi se torej določilo, da bi se dohodnina od dobička iz kapitala plačevala po stopnji 25% iz prvega odstavka 132. člena zakona, ne glede na obdobje imetništva kapitala. To pomeni, da se stopnja z daljšanjem obdobja imetništva kapitala ne bi več zniževala.

** Z novim 153. členom zakona se predlaga odprava oprostitve plačevanja dohodnine od dobička iz kapitala, doseženega z odsvojitvijo nepremičnin, ki so bile pridobljene pred 1. januarjem 2002. Tako se predlaga, da se v obdavčitev zajamejo tudi dobički iz odsvojitve tovrstnih nepremičnin, a le dobički/izgube, doseženi oziroma realizirani po 1. januarja 2016.

V 12. členu predlaganega zakona je navedeno, da ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2016 dalje!

Celotno besedilo zakona v pripravi: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/pridobiDatoteko.euprava?datoteka_id=226509 in http://e-uprava.gov.si/e-uprava/pridobiDatoteko.euprava?datoteka_id=226457

Viri: delo.si, MF

Davčne blagajne - davčno potrjevanje računov

Kdo je zavezanec za davčne blagajne?

Je tisti davčni zavezanec, ki izpolnjuje vse tri naštete pogoje hkrati:

-          mora izdati račun za dobavo blaga ali storitev,

-          mora voditi poslovne knjige in evidence (po davčnih in nedavčnih predpisih,

-          za dobavljeno blago ali storitev prejme plačilo v gotovini (bankovci in kovanci, plačilne ali kreditne kartice, čeki).


Možni načini davčnega potrjevanja računov?

Zavezanec mora izbrati med 3 možnimi načini potrjevanja računov:

-          z uporabo elektronske naprave in ustrezne programske opreme (pametni telefon, tablica, računalnik, blagajna, itd.) – za več informacij se obrnite na svojega informatika,

-          zavezanec, ki izdaja malo računov, lahko uporablja aplikacijo na eDavkih, ki se imenuje Mini blagajna (vse postavke na računih se za vsak posamezen račun vnašalo ročno),

-          v prehodnem obdobju do 31. 12. 2017 bo možno uporabljati tudi vezane knjige računov (VKR), račune bo potrebno elektronsko potrjevati na eDavkih

V Oppis Clientu bo davčno potrjevanje omogočeno, uporabnikom informacije pošljem naknadno.

Katere so obveznosti zavezanca pred začetkom potrjevanja računov?

  • Ne glede na način potrjevanja računov bo moral vsak zavezanec pred začetkom potrjevanja računov pridobiti namensko digitalno potrdilo.

Brezplačno digitalno potrdilo bo možno prevzeti od 15. novembra dalje na portalu eDavki. Zahtevek za pridobitev potrdila lahko kot pooblaščenec po dogovoru z vami oddamo na Lermaniju.

Po vložitvi zahtevka bo zavezanec oziroma njegov pooblaščenec na osebni del portala eDavki prejel referenčno številko in geslo za prevzem namenskega certifikata.

Prejeto referenčno številko in geslo bo zavezanec nato sam vnesel v poseben portal za prevzem namenskega digitalnega potrdila na spletni strani MJU (tega portala trenutno še ni).

Po vnosu omenjene referenčne številke in gesla na portal MJU bo lahko zavezanec ali njegov pooblaščenec na tem istem portalu prevzel namensko potrdilo v obliki ».p12« datoteke.

  • Zavezanec bo moral obvezno izdelati interni akt. Vzorci internih aktov se nahajajo na spletni strani FURS, po dogovoru vam ga bomo pripravili na Lermaniju. Interni akt bo moral vsebovati:

-          pravila za dodeljevanje zaporednih številk računov,

-          popis poslovnih prostorov in dodelitev oznak (identifikacijske podatke pridobimo GURS-a),

-          ter oznake elektronskih naprav in oznake fizičnih oseb, ki bodo izdajale račune (tudi za VKR)

  • Zavezanec bo moral objaviti obvestilo o obveznosti potrjevanja. V knjigarnah bo možno kupiti nalepko, ki bo morala biti na vidnem mestu v poslovnem prostoru ali na elektronski napravi.
  • Pred začetkom izdaje bo z namenskim digitalnim potrdilom (tudi za VKR) potrebno sporočiti podatke o vseh poslovnih prostorih. Poslovni prostor je vsak premičen ali nepremičen prostor v katerem zavezanec stalno, občasno ali začasno izdaja račune. Lahko je tudi del ali več delov zgradbe. Če delate le na terenu, kot poslovni prostor lahko določite tudi elektronsko napravo. Oznaka naprave je obvezen del številke računa.
  • Za primer izpada elektrike ali okvare elektronske naprave mora zavezanec kupiti VKR in jo potrditi na portalu eDavki.

 

Kateri podatki bodo morali biti po novem na računu?

Zavezanec mora izdati račun najpozneje, ko je prejeto plačilo z gotovino in opravljena dobava. Za račune bo z internim aktom potrebno določiti številčenje, ki vsebuje poslovni prostor in napravo. Oznako poslovnega prostora, v katerem zavezanec izdaja račune, določi zavezanec sam, pri čemer je ta lahko sestavljena iz številk in črk 0-9, a-z, A-Z,- mora biti enaka kot tista, ki je navedena na računih in mora biti enkratna na nivoju zavezanca. Številke računov si morajo neprekinjeno slediti po zaporednih številkah v poslovnem letu.

Primer številčenja: TRGOVINA1-NAPRAVA1-1500255

Na računu mora biti tudi oznaka fizične osebe, ki ga izda (Blagajnik1, Natakar2, Meta). Oznaka je povezana z davčno številko, ki se pošlje organu kot podatek o računu v postopku potrditve (sama davčna številka pa na računu ne bo izkazana).

Druge pomembne informacije

Za vsak račun za prejeto gotovinsko predplačilo je obvezen postopek potrjevanja, tudi preden je opravljena dobava blaga ali storitev.

Dobropis in bremepis k izdanemu računu predstavljata naknadno spremembo, zato jih je prav tako potrebno potrditi, organu se sporočijo spremenjeni podatki.

Če je račun naknadno plačan z gotovino, zavezanec pošlje organu podatke o računu v 10 delovnih dneh od dneva plačila računa. Zavezanec nato dobi potrdilo.

Če pride do prekinitve elektronske povezave, bo podatke o računih potrebno posredovati naknadno, v roku 2 delovnih dni. V primeru okvare elektronske naprave je potrebno račun izdati v VKR in podatke prav tako poslati v roku 2 dni.

Inšpekcijski nadzor bodo najprej izvajali na podlagi preverjanj s strani potrošnikov. Inšpektorji s FURS-a in TIRS-a bodo preverjali tudi pogoste izpade povezave. Potem bodo prejete podatke iz blagajn navzkrižno preverjal z obračuni (DDVO, DDPO itd.). S pomočjo podatka o davčni številki osebe, ki izda račun, bodo preverjal tudi zakonitost zaposlitve in obseg dela v primerjavi s podatki o prijavljenem obsegu zaposlitev in obračunanih davkih in prispevkih.

Pri potrjevanju računov za darilne bone velja kot pri DDV-ju. Če zavezanec izda bon za določeno vrednost, pri tem pa ni določeno za nakup katerega blaga ali storitve bo bon porabljen, se takšna transakcija obravnava kot menjava enega plačilnega sredstva za drugega. V takem primeru se račun za nakup »večnamenskega« bona ne šteje za račun za opravljeno dobavo, zato ni predmet davčnega potrjevanja. Šele, ko je dobava opravljena, mora zavezanec izdat račun in ga potrditi. Če pa je bon izdan za določeno blago ali storitev, je potrebno izdati račun za predplačilo, in s tem nastane obveznost za davčno potrjevanje.

Za prostovoljne prispevke po DDV zakonodaji ni potrebno izdati računa, torej tudi potrjevanje ni potrebno.

Društvu članarin ni potrebno davčno potrjevati, le če gre za plačilo dobave blaga oz. storitev iz 2. od. 42. čl. ZDDV-1.

Vzorci internih aktov, odgovori na pogosta vprašanja in aktualne informacije so dosegljive na spletni strani FURS.

Sprejet je bil Zakon o davčnem potrjevanju računov

V Sloveniji z začetkom uporabe Zakona o davčnem potrjevanju računov z 2. januarjem 2016 uvajamo davčne blagajne. Gre za sistem, v katerem so blagajne zavezancev preko spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave RS. Finančna uprava RS bo potrdila in shranila podatke o računih pri gotovinskem poslovanju v postopku njihove izdaje v realnem času.
 
KDO MORA UPORABLJATI DAVČNO BLAGAJNO
Davčne blagajne bodo obvezne za zavezanca, ki izpolnjuje tri pogoje:
- mora izdati račun za dobavo blaga ali
storitev,
- mora voditi poslovne knjige in evidence
(po davčnih in nedavčnih predpisih),
- za dobavljeno blago ali storitev prejme
plačilo v gotovini (bankovci, kovanci,
plačilna ali kreditna kartica, ček itd.)
 
TEHNIČNE ZAHTEVE
Večina zavezancev, ki ima z vzdrževalci njihovih obstoječih blagajn sklenjene vzdrževalne pogodbe, stroškov z nadgradnjo ne bo imela. Za tiste, ki izdajo sorazmerno majhno število računov in nimajo posebnih zahtev, bo na spletnem portalu eDavki na voljo brezplačna aplikacija za izdajo računov. Za izdajanje računov z uporabo te aplikacije bodo zavezanci potrebovali računalnik, internetno povezavo, digitalno potrdilo in brezplačno namensko digitalno potrdilo za davčne blagajne.
 
PREHODNO OBDOBJE
Predvideno je prehodno obdobje dveh let. Do 31. 12. 2017 lahko zavezanci račune še izdajajo iz vezane knjige računov. V tem primeru morajo zavezanci (med 2. 1. 2016 in 31. 12. 2017) podatke o izdanih računih v desetih delovnih dneh od dneva izdaje računa Finančni upravi RS poslati preko sistema eDavki. Odločitev o načinu izvajanja potrjevanja računov mora zavezanec z internim aktom določiti pred začetkom izdajanja računov pri gotovinskem poslovanju. Vzporedna uporaba elektronske naprave in vezane knjige računov v istem poslovnem prostoru ni mogoča.
 
GLOBE
Predvidene globe za kršitve določb Zakona o davčnem potrjevanju računov so med 1.500 EUR in 75.000 EUR za samostojne podjetnike in posameznike, ki opravljajo dejavnost, med 2.000 in 150.000 EUR za pravne osebe ter med 800 EUR in 20.000 EUR za njihove odgovorne osebe.
 
Vir: FURS

Obvezne sestavine na dopisih po ZGD-1l

Vsi dopisi (naročilnice se štejejo za dopise), ki jih družba pošlje naslovniku, morajo poleg celotne firme in sedeža družbe vsebovati tudi registrski organ, pri katerem je družba vpisana in matično številko družbe. Pri družbi z omejeno odgovornostjo in delniški družbi je treba navesti tudi znesek osnovnega kapitala in znesek še nevplačanih vložkov.

Vir: racunovodja.com

Pravočasno plačilo davkov prepreči davčno izvršbo

Finančna uprava RS poziva vse davčne dolžnike, da poravnajo svoje obveznosti. S tem dejanjem se izognejo stroškom in drugim neprijetnostim davčne izvršbe. Trenutno je v pripravi za postopke davčne izvršbe 17.249 dolžnikov z dolgom od 10 do 100 €. Stroški davčne izvršbe, ki jih je dolžan plačati davčni zavezanec, ko prejme sklep o davčni izvršbi, znašajo 25 € za administrativne sklepe oziroma 75 € za sklep o davčni izvršbi na premičnine.
 
Finančna uprava dosledno izvaja vse postopke davčne izvršbe, ne glede na status ali višino dolga davčnega zavezanca. Stroške davčne izvršbe je dolžan plačati dolžnik in so sestavni del tega postopka. V določenih primerih pa lahko ti stroški presegajo znesek davčnega dolga, še posebej če se k temu prištejejo še stroški, ki jih zaračuna banka. Takrat lahko postane zadeva zelo neekonomična in draga.
 
Informacijo o natančni višini dolga pridobite na telefonski številki 08 209 00 00, od ponedeljka do petka v času uradnih ur ali vprašanja posredujete na enega od elektronskih naslovov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. ; Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. ; Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. ; Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. . Zavezanci, ki ste identificirani kot uporabniki eDavkov, lahko preverite stanje dolga z vpogledom v eKartico.
 
Vir: MF