Davčna obravnava daril

Če pravna oseba ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, daje darilo poslovnim partnerjem, se to darilo obravnava kot strošek reprezentance, ki se kot odhodek prizna v višini 50%. Če pravna oseba ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, darilo daje zaposlenim ali njihovim družinskim članom, je strošek tega darila lahko davčno priznan, če je obdavčen po ZDoh-2 kot boniteta, sicer pa stroški za darila štejejo med davčno nepriznane.

 

Obdavčitev daril z davkom na dodano vrednost

Na podlagi 5. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB3, 18/11, 78/11 in 38/12) je davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti.

Po prvem odstavku 7. člena ZDDV-1 se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, šteje tudi uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih, brezplačna odtujitev tega blaga ali kakršnakoli uporaba blaga za druge namene, kot za namene opravljanja njegove dejavnosti, če je za to blago ali sestavine tega blaga izkoristil pravico do celotnega ali delnega odbitka DDV.

Ne glede na prvi odstavek 7. člena ZDDV-1 se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, ne šteje:

  •  brezplačno dajanje poslovnih      vzorcev v razumnih količinah kupcem ali bodočim kupcem, če jih ti ne      prodajajo oziroma so v takšni obliki, da ni mogoče, da se prodajajo;
  • dajanje daril manjših vrednosti      v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca, če se dajejo le občasno      in če se ne dajejo istim osebam. Za darila manjših vrednosti se štejejo      darila, pri katerih vrednost posameznega darila ne preseže 20 evrov.

ZDDV-1 določa, da se od daril manjših vrednosti ne plačuje DDV, če so izpolnjeni vsi navedeni pogoji, in sicer:

  • ni protidobave blaga ali      storitev s strani prejemnika darila,
  • vrednost darila ne preseže 20      evrov,
  • darilo se daje v okviru      opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca,
  • darilo se daje občasno in ne      istim osebam.

Torej, če so kumulativno izpolnjeni vsi navedeni pogoji, davčni zavezanec ne obračuna DDV, čeprav je ob nabavi darila uveljavil odbitek DDV. Priporočljivo je, da davčni zavezanec, zaradi zagotavljanja pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja in plačevanja DDV, vodi evidenco o danih darilih.

 

Obdavčitev fizične osebe po Zakonu o dohodnini

 

Obdavčitev daril fizičnim osebam po Zakonu o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12, 30/12, 75/12) je odvisna od razmerja med darovalcem in obdarjencem ter od vrednosti darila.

1. Darila, ki ne štejejo za dohodke po ZDoh-2

Med dohodki, ki se ne štejejo za dohodke po ZDoh-2, so tudi darila, opredeljena v 3. točki 19. člena ZDoh-2. Ta določa, da se ne glede na 18. člen ZDoh-2, za dohodek fizične osebe po ZDoh-2 ne štejejo darila, prejeta od fizične osebe, ki ni delodajalec prejemnika (ali z delodajalcem povezana oseba) ali delodajalec osebe, ki je povezana s prejemnikom, razen daril, ki jih fizična oseba prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz 46. člena tega zakona.

2.Darila, ki štejejo za dohodke po ZDoh-2

Darilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu, se šteje za boniteto, ki se skladno z ZDoh-2 obdavči kot dohodek iz zaposlitve. Boniteta se obračuna tako pri darilih v zvezi z delovnim razmerjem kot tudi pri darilih v zvezi z drugim pogodbenim razmerjem.

2.1 DARILA V ZVEZI Z ZAPOSLITVIJO OZ. SKLENJENIM DELOVNIM RAZMERJEM

2.1.1 DARILA ZAPOSLENIM

Po 36. členu ZDoh-2 dohodek iz zaposlitve vključuje vsako izplačilo in boniteto, ki sta povezana z zaposlitvijo. Za dohodek iz zaposlitve se šteje dohodek iz delovnega razmerja in dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ali razmerja na drugi podlagi. Skladno s prvim odstavkom 35. člena ZDoh-2 se za dohodek iz zaposlitve šteje dohodek, prejet na podlagi pretekle ali sedanje zaposlitve.

Prvi odstavek 39. člena določa, da je boniteta vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo. Skladno s 7. točko drugega odstavka 39. člena ZDoh-2 se med bonitete vključujejo tudi darila, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu. Če so torej tako dana darila obdavčena kot boniteta po ZDoh-2, potem se lahko upoštevajo kot davčno priznan odhodek. Če pa so darila dana neki tretji fizični osebi ali pa drugi pravni osebi ali fizični osebi, ki opravlja dejavnost, ki ne štejejo kot poslovni partnerji, potem so stroški teh daril davčno nepriznan odhodek.

Prav tako se v davčno osnovo delojemalca ne vključujejo bonitete, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 13 evrov. Ta izjema velja le za bonitete iz delovnega razmerja. Skladno s pojasnilom DURSa,št. 4210-195/2010, 15.12.2010, je v primeru, da vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 13 evrov (peti odstavek 39. člena ZDoh-2), ki po ZDoh-2 ne povečujejo davčne osnove, davčno nepriznan odhodek. V tem primeru ne gre za enkrat letno dejanje. Stroški ugodnosti manjših vrednosti, ki se po določbah ZDoh-2 ne štejejo za boniteto, ne predstavljajo davčno priznanih odhodkov, razen če zavezanec dokaže, da so ti stroški delno ali v celoti poslovno potrebni odhodki. Glede na navedeno stališče se tudi bonitete iz petega odstavka 39. člena ZDoh-2, ki sicer po določbah ZDoh-2 ne povečujejo davčne osnove, ne štejejo kot davčno priznan odhodek, razen če se posebej dokaže poslovna potrebnost teh odhodkov.

 

2.1.2 DARILA OTROKOM ZAPOSLENIH

Izjemo predstavljajo darila, ki jih delodajalec podari otroku delojemalca v mesecu decembru. Vrednost darila se ne všteva v davčno osnovo delojemalca, če ta ne presega 42 evrov. Navedeno velja za darilo otroku do starosti 15 let.

Skladno s pojasnilom DURS, št. 4200-154/2007-2, 20.12.2007,in št. 4210-195/2010, 15.12.2010, so stroški za darila delodajalca v vrednosti do 42 evrov, podarjenih otrokom delojemalcev do starosti 15 let v mesecu decembru, ki se skladno z določbo 4. odstavkom 39. člena ZDoh-2 ne vštevajo v davčno osnovo delojemalca, v celoti davčno priznan odhodek.

2.1.3 DARILA DRUGIM FIZIČNIM OSEBAM

Darilo fizični osebi se obdavči kot drug dohodek po ZDoh-2, če gre za darilo, ki se ne šteje za dohodek iz zaposlitve, za dohodek iz dejavnosti, za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnost, za dohodek iz premoženja ali za dohodek iz kapitala in ni dohodek, ki se ne šteje za dohodek po tem zakonu oziroma ni dohodek, oproščen plačila dohodnine po tem zakonu. Če so darila s strani pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnostm dana neki tretji fizični osebi ali pa drugi pravni osebi ali fizični osebi, ki opravlja dejavnost, ki ne štejejo kot poslovni partnerji, potem so stroški teh daril davčno nepriznan odhodek.

Na podlagi 2. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 se darilo obdavči kot drug dohodek po tem zakonu, če ne gre za darilo iz 3. točke 19. člena ZDoh-2 oziroma darilo ne velja za: dohodek iz zaposlitve, dohodek iz dejavnosti, dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodek iz premoženja, dohodek iz kapitala. Pri tem se v davčno osnovo ne všteva posamezno darilo, če njegova vrednost ne presega 42 evrov oziroma, če skupna vrednost vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega 84 evrov.

V skladu z 282. Členom ZDavP-2 akontacije obračunane dohodnine ni potrebno odtegniti in ne plačati, če le-ta ne preseže vrednosti 20 evrov.

2.2 PRIMER

Pravna oseba ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, daje darilo predstavniku poslovnega partnerja (=fizični osebi) v vrednosti 70 evrov.


Postopki so naslednji:
1. Pridobiti je potrebno podatke obdarjenca (ime, priimek, naslov, davčno številko).
2. Osnova za obdavčitev: 70 evrov (dohodnina se ne obračuna na razliko, ampak na celotno vrednost). Davek vedno obračunamo od bruto vrednosti, zato je potrebno vrednost obrutiti s faktorjem 1,3333.
3. Izračun: 70 evrov x 1,3333 = 93,31 evrov x 0,25 (dohodnina) = 23,33 evra.
4. Plačilo: plačati je potrebno dohodnino (23,33 evra) DURS-u in preko sistema e-davkov oddati obrazec REK 2 in iREK.

ZDDPO-2

Če pravna oseba ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, daje darilo poslovnim partnerjem, se to darilo obravnava kot strošek reprezentance, ki se kot odhodek prizna v višini 50 %. Če pravna oseba ali fizična oseba darilo daje zaposlenim ali njihovim družinskim članom, je strošek tega darila lahko davčno priznan odhodek, če je obdavčen po ZDoh-2 kot boniteta, sicer pa stroški za darila štejejo med davčno nepriznane odhodke.


V skladu z 31. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09 in 43/10) se darila ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji štejejo kot strošek reprezentance. V primeru, da pravna oseba ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost (tudi za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, se v skladu z drugim odstavkom 48. člena ZDoh-2 pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2) daje darilo poslovnim partnerjem, se to darilo obravnava kot strošek reprezentance. Ta se v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZDDPO-2 kot odhodek prizna v višini 50 %. Za strošek reprezentance štejejo darila (z logotipom ali brez) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji. Najpomembnejše pravilo je, da lahko stroški reprezentance nastanejo le ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji. Pod pojmom poslovni partner je razumeti pravne in fizične osebe, s katerimi davčni zavezanec poslovno sodeluje ali je poslovno sodeloval ali pa bo poslovno sodeloval.


Če stroški za darila ne nastanejo ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji, imajo taki stroški značaj privatnosti in v skladu z 29. členom ZDDPO-2 niso davčno priznani odhodki. 29. člen ZDDPO-2, ki na splošno ureja odhodke, v prvem odstavku določa, da se za ugotavljanje dobička priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu. V drugem odstavku pa ta člen določa, da so tisti odhodki nepotrebni za pridobitev prihodkov, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da:

  1. niso neposreden pogoj za      opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti;
  2. imajo značaj privatnosti;
  3. niso skladni z običajno      poslovno prakso.

29. člen ZDDPO-2 tudi določa, da odhodki niso skladni z običajno poslovno prakso, če niso običajni pri poslovanju v posamezni dejavnosti glede na pretekle in druge izkušnje in primerjavo z drugimi dejavnostmi ter dejstvi in okoliščinami. Iz določb ZDDPO-2 izhaja, da je bil namen zakonodajalca, da strošek podjetja, ki nastane v zvezi z zasebno rabo oziroma strošek, ki se nanaša na privatno življenje, med katere spadajo tudi dana darila za neposlovne namene, ni davčno priznan odhodek.